POMEN NARAVNIH DEODORANTOV

Z zagotovilom, da se ob uporabi antiperspiranta ne bomo spotili, se je potrebno zavedati, da s tem preprečujemo naravno funkcijo kože, saj se s potenjem uravnava telesna temperatura in je obenem najhitrejši način, da se telo znebi strupov. Kaj vnašamo v svoje telo in kakšne so posledice antiperspirantov, ki jih nanašamo na sveže pobrito kožo pod pazduhami, so pokazale različne raziskave.

Kaj je znojenje?

Znojenje je normalen telesni proces, s katerim se uravnava telesna temperatura in se iz telesa odvajajo nakopičeni strupi, ki jih vsak dan vnašamo v telo. Ko se znoj izloča iz telesa, je brez vonja. Specifičen telesni vonj nastane pri razgradnji, ki ga opravijo bakterije, živeče v povrhnjici kože, tako je telesni vonj posledica delovanja bakterij na koži. Na telesni vonj lahko vpliva tudi prehrana kot so česen, ribe ter čebula, , ki povzročijo izrazitejši vonj znoja. 

Kaj je znoj?

Znoj sestavlja 99 odstotkov vode, nekaj natrijevega klorida (kuhinjske soli), sečna kislina, hlapljive maščobne kisline in holesterol. Zato je koža poznana kot tretja ledvica. Izloča se prek znojnic, zavitih cevk v dermisu. V glavnem poznamo dve vrsti žlez: ekrine in apokrine.
Na površino kože odraslega človeka se odpira približno 2,5 milijona ekrinih izvodil. Najpogostejše so na dlaneh, podplatih, pod pazduho in čelu. Apokrine žleze znojnice so večje in se v glavnem odpirajo v lasne folikle. Najpogosteje jih najdemo pod pazduho in na anogenitalnem območju. 

Zanimivo je, da so te žleze do pubertete neaktivne. V tem obdobju se pojavi še tretja vrsta žlez apoekrine, locirane v pazduhi. Iz take žleze se izloči desetkrat več znoja kot iz ekrine, prav tako pa naj bi imele pomembno vlogo pri čezmernem znojenju v pazduhi.
Človeški pot sam po sebi, je tako rekoč brez vonja, neprijeten vonj se pojavi šele, ko bakterije začnejo razkrajati pot in odmrle celice, pri tem pa se sprošča kislina neprijetnega vonja. Bazična mila porušijo kislinsko ravnovesje kože, bakterije pa uspevajo toliko bolje, v okolju z višjo vrednostjo pH. Pazduhe so toplo in vlažno okolje ter so že zato ugoden kraj za kolonijo bakterij. Splošnemu prepričanju navkljub, imajo bakterije pod pazduho, ki je brez dlačic boljše pogoje za rast.

Deodoranti

Prvi komercialni deodorant je prišel na trg leta 1888 v Philadelphiji, ko se je pojavil deodorant pod imenom Mum. Prodajali so ga kot kremo, ki se nanese s prsti, njegova najpomembnejša sestavina pa je bil cink. Do danes se je ponudba deodorantov razširila na številna imena in blagovne znamke, v osnovi pa se delijo na tri glavne skupine; tako se pri nakupu srečujemo z deodoranti, antiperspiranti ter naravnimi deodoranti.
Deodoranti so izdelki, ki nevtralizirajo vonj potu in antiseptično delujejo proti bakterijam. Pri tem ne preprečujejo naravnega procesa potenja, to je izločanja odvečnih snovi skozi kožo, in ne ovirajo naravnega procesa hlajenja telesa. Pot ima namreč sam po sebi nevtralen vonj, deodoranti pa vsebujejo antibakterijske snovi in prepričujejo razvoj bakterij, ki ob stiku s potom povzročajo neprijetne vonjave.

Deodoranti, ki vsebujejo aluminijeve ali cinkove spojine, so poleg nekaterih drugih snovi pogost krivec za pojav alergij, izsušene kože in v skrajnem primeru razpokane kože.

Antiperspiranti preprečujejo naravno delovanje žlez znojnic, ustavijo potenje in s tem tudi naravno izločanje toksinov, s čimer onemogočajo izločanje strupenih snovi iz telesa. Prav tako preprečujejo naravno delovanje žlez znojnic, ki s potenjem uravnavajo temperaturo telesa. Glavna učinkovina običajnih antiperspirantov je aluminijev klorohidrat, ki zamaši žleze znojnice. Aluminijeve soli imajo tudi adstringenten učinek na pore, pore torej zožijo, da prepuščajo čim manj potu. Te spojine se v koži nalagajo in prodirajo tudi v kri. Pogost problem pri antiperspirantih je draženje kože.

Naravni deodoranti njihovo.učinkovitost zagotavljajo antibakterijski rastlinski izvlečki in eterična olja, včasih pa je uporabljen tudi alkohol. Naravni deodoranti vsebujejo različne antibakterijske substance, na primer rastlinske izvlečke, eterična olja in dišave iz eteričnih olj, ki omejijo razmnoževanje klic, pri tem pa ne blokirajo žlez znojnic, ampak odstranijo neprijetne vonjave, kar ohrani svežino.
Pri nekaterih uporaba naravnih deodorantov deluje takoj, drugi pa potrebujejo nekaj dni, da se njihovo telo privadi na uporabo naravnih izdelkov.

Naravni deodoranti Centela

V francoskem E. V. Roig laboratoriju so za kozmetiko Centella razvili dva naravna deodoranta in sicer:

Deodorant Bio - blag

Na osnovi bogatih rastlinskih izvlečkov, kot so žajbelj, rožmarin, centella asiatica, ter na osnovi eteričnih olj mete, limone, evkaliptusa, geranije, timijana in žajblja ohranja vašo svežino na naraven način, ter pri tem ne draži kože, ne pušča madežev in ne preprečuje potenja.
100% vseh njegovih sestavin je naravnega izvora, od tega je 98,9 % vseh sestavin, pridobljenih iz ekloškega kmetijstva. Da gre za resnično naraven deodorant, potrjujeta certifikata BIO in ECOCERT.

Deodorant Bio - moški

Naravne sestavine kot so izvlečki Aloe vera, Centella asiatica in različna eterična olja poskrbijo za zaščito pred neprijetnimi vonji in obenem negujejo in osvežijo kožo. Hidrolat mete ima osvežujoče učinke ter kožo pomirja. Kombinacija eteričnih olj z intenzivnim moškim vonjem poskrbi za svežino in ugodje.
Vsebuje "močne" rastline kot so Zmajev sadež, Baobab in Centella asiatica in je Idealen za začetek dneva.

Previdno pri izbiri deodoranta

Deodoranti in antiperspiranti, ki vsebujejo antimikrobna sredstva, aluminijeve soli, umetne parfume in aluminijeve spojine, so lahko koži in zdravju škodljivi, še posebej, če jih nanašamo na nežno, sveže pobrito kožo pod pazduhami. Poleg tega, da antiperspirant zapira pore in zmanjšuje znojenje, dolgoročno uporabo sredstev proti potenju in s tem izpostavljenost aluminijevem klorhidratu povezujejo z rakom na dojkah in povečanim tveganjem za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

Aluminij štejemo med nevrotoksine, ki spremenijo funkcijo krvno-možganske pregrade in je eden redkih elementov, ki nimajo koristne funkcije v živih celicah. Aluminij je kovina, njegova naravna spojina mineralnih soli pa je alum, medtem ko je aluminijev klorhidrat kemični nevrotoksin, ki ga lahko industrijsko izdelamo z reakcijo aluminija s solno kislino. Aluminijev klorhidrat se največ uporablja v izdelkih za negovanje in proti potenju.
Francoska agencija za varovanje zdravja na področju zdravstvenih proizvodov (AFSSAPS) je leta 2000 začela z raziskavo vpliva aluminija v kozmetičnih izdelkih. V začetku leta 2003 so bili objavljeni prvi rezultati, ki zaradi nepopolnih podatkov niso dali preverjenih rezultatov in tako ni bila potrjena škodljivost aluminija v kozmetičnih izdelkih. Leta 2011 se je študija končala z rezultati, ki so potrdili škodljivost vsebnosti aluminija, in sicer so ugotovili, da ima nevrotoksične učinke, da poškoduje sposobnost razmnoževanja in da skozi kožo aluminij pride do možganov in drugih organov. Med najpogosteje uporabljenimi je aluminijev klorhidrat (Aluminium chlorohydrate), ki se najbolj uporablja v antiperspirantih in deodorantih.
Raziskava je pokazala, da z vsakodnevno uporabo antiperspiranta, ki vsebuje 20 % aluminijev klorhidrat (kar je 2,5 % aluminija) zdrava koža vpije 0,5 %, poškodovana pa 18 % aluminija, zaradi tega se odsvetuje uporaba antiperspiranta posebej takoj na sveže pobrito kožo pod pazduhami. S tega razloga je AFSSAPS predlagala omejitev uporabe aluminija v kozmetičnih izdelkih in uvedbo obveznega obvestila o škodljivih učinkih sestavin na deklaraciji, ki vsebujejo aluminij.
Medtem pa International Journal of Fertility and Women's medicine ni našel dokazov, da nekatere kemikalije v sredstvih proti potenju povečujejo tveganje za nastanek raka dojk, čemer nasprotuje European Journal of Cancer, ki je navedel, da ima lahko britje pod pazduho in uporaba deodorantov, pomembno vlogo pri nastanku raka dojke.
Prav tako revija Breast Cancer Research piše, da obstaja povezava med uporabo kemikalij v sredstvih za nego pazduhe in rakom dojke.