POSLEDICE SONČENJA IN VARNA ZAŠČITA

Trend zagorele polti, ki je po II. svetovni vojni imel statusni simbol, se je v 50-ih in 60-ih letih spremenil v trend sredstev za sončenje, za hitro in lepo porjavelo polt. Tovrsten trend se je ohranil do danes, vendar se vedno bolj soočamo s svarilom pred nevarnostjo sončenja in tendenco višanja zaščitnih faktorjev.

Kaj so sončni žarki?

Sončni žarki so del spektra elektromagnetnega valovanja. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni in del ultravijoličnih (UV) žarkov. UV žarki so tisti, ki v največji meri učinkujejo na našo kožo. Glede na različne valovne dolžine lahko na koži povzročajo različne učinke.
Delimo jih v tri skupine, in sicer:

UV-C žarki so kratkih valovnih dolžin in se v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja ter ne vplivajo na našo kožo;

UV-B žarki so srednjih valovnih dolžin in prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline

UV-A žarki, so dolgovalovni žarki, ki prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da so ti žarki pretežno neškodljivi, novejše raziskave kažejo, da pomembno sodelujejo pri staranju kože in nastanku kožnega raka.

Vpliv sonca na kožo

Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globlje plasti kože.

Negativne posledice sončenja

Negativni učinki izpostavljanja UV žarkom so posledica škodljivega delovanja reaktivnih kisikovih spojin, ki ob izpostavljanju soncu nastajajo v koži. UV žarki lahko povzročijo tudi neposredno celično poškodbo dednega materiala celice (DNK). Če je doza prejetih UV žarkov majhna, poškodbe niso trajne, saj ima koža razvite popravljalne in zaščitne mehanizme, pri hujših opeklinah in dolgotrajnem izpostavljanju UV žarkom pa so poškodbe kože trajne.

Prekomerno sončenje in nezadostna zaščita kože privedeta do številnih škodljivih posledic izpostavljenosti UV žarkom, ki jih delimo na:
- akutne ali zgodnje posledice: to skupino sodijo posledice kot so rdečina kože, sončne opekline in alergija na sonce
- kronične ali zakasnele posledice: sem sodijo gube, tanjšanje kože, pojav sončnih peg, kožni rak..

Pozitivni učinki sonca

Sonce ima nedvomno tudi pozitivne učinke na človeka in na kožo. Sonce pomaga proizvajati telesu vitamin D, ki ga telo potrebuje za gradnjo in ohranjanje močnih in trdnih kosti. Izpostavljenost soncu je pomemben vir vitamina D, saj UV-žarki sprožijo tvorbo vitamina D3 v koži, ta pa se nato v telesu presnovi v aktivno obliko.

Zakaj porjavimo? 

Porjavimo zaradi določenih valovnih dolžin sončnih žarkov, ki jih je največ v sončni svetlobi v planinah in ob morju. Tirozin se spremeni v barvno snov in ta v pigment, ki tako lepo obarva kožo, jo varuje pred opeklinami obenem pa tudi spodbuja razvoj imunosti proti številnim infekcijam, predvsem proti tuberkulozi in drugim boleznim dihal. Zanimivo je tudi, da po sončenju bolje vidimo in slišimo.
Glede na občutljivost kože na sončne žarke oziroma sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta melanina, razdelimo belopolte v štiri različne fototipe:
Fototip 1 značilna je zelo svetla koža s pegami, lasje so rdeči ali svetli, oči so modre ali zelene. Zaradi majhne sposobnosti pigmentacije ta fototip nikoli ne porjavi, sonce pa kožo vedno opeče. Rdečina se pojavi že po 5 do 10 minutah izpostavljenosti močnemu soncu. Ta fototip je pri nas najredkejši.
Fototip 2 značilna je svetla polt, poleti nastanejo pege, lasje so svetli, oči so modre ali zelene. Pigmentacija je slaba. Tudi ta fototip je nagnjen k sončnim opeklinam, ki se pojavijo po 10 do 20 minutah nezaščitenega izpostavljanja soncu.
Fototip 3 ima srednje svetlo polt, lasje so rjavi ali črni, oči so svetlorjave. Zaradi relativno dobre pigmentacije je ta fototip manj občutljiv na sončne žarke in koža ob postopnem izpostavljanju soncu počasi porjavi. Sončna opeklina se pojavi po 20 do 30 minutah nezaščitenega izpostavljanja soncu. Ta fototip je najpogostejši.
Fototip 4 značilna je temna polt (mediteranski tip), prav tako lasje in oči. Sončne opekline so redke, koža ob izpostavljanju soncu porjavi. Opekline se lahko pojavijo po 30 do 40 minutah nezaščitenega izpostavljanja soncu.

Varna porjavitev

Zdravo sončenje zagotovo ne pomeni celodnevnega nastavljanja soncu, še posebej v mesecih, ko imajo sončni žarki največjo moč. Sončenje v razumnih mejah v telesu s pomočjo hormonov povzroči proces razstrupljanja. Kožo si pred soncem ščitimo s kremami za sončenje.
Preden pa se odločite kateri zaščitni faktor boste uporabili, razmislite o svoji koži, ki je naš največji telesni organ in je enako življenjsko pomemben, kot so želodec, ledvice, črevo, jetra. To so naša druga pljuča in naša druga usta.
Kar 60 odstotkov tistega, kar nanesemo na kožo, konča v naši krvi in notranjih organih. Če na kožo nanesemo nekaj, kar je za vodo nepropustno sredstvo, zapre pore na koži in njihovo delovanje ustavi, kar je v nasprotju z osnovno funkcijo kože, ki potrebuje preznojitev, s čimer iz sebe izločamo vse nakopičene strupe.

Da bo vaša koža zaščitena na naraven način Centellini izdelki za sončenje in nego kože po sončenju s certifikati ECO in ECOCERT zagotavljajo naravnost sestavin, ki kožo tako ščitijo kot tudi negujejo.
Olje za sončenje ECO vsebuje sezamovo, lešnikovo, mandeljevo olje ter olje pšeničnih kalčkov in sivke, ki poleg maščobe koži zagotavljajo še veliko vitaminov in antioksidantov in tako pospešujejo sposobnost kože za proizvajanje obrambnih učinkovin in preprečuje poškodbe celic.

Krema za sončenje - močnejša zaščita Odlikuje jo edinstvena dvojna zaščita pred soncem. Vsebuje dva mineralna zaščitna faktorja (5 % ZnO, TiO2 5 %), proti UVA in proti UVB žarkom, ki skupaj z naravnimi antioksidanti, kot so sezamovo olje, jojobino olje, karitejevo maslo, izvlečki rožmarina, centelle asiatice in korenja ter olje ylan-ylang negujejo in varujejo tudi najbolj občutljive in krhke kože. Krema varuje obraz in telo pred škodljivimi učinki sonca ter blago pospešuje porjavitev. Obnavlja hidrolipidni sloj kože in preprečuje dehidracijo. Vsebuje 100 % naravne aktivne sestavine.